Eden od razlogov, zakaj imam rada svoje delo, je dejstvo, da lahko vsak dan prevzamem drugo vlogo. V tem najdem svobodo in priložnost, da se opazujem tudi iz »drugih kotov«. Pravzaprav – to dobesedno živim, in vedno mi je pomembno, da maksimalno uživam.
Nikoli ne gledam nazaj, vedno le naprej, obenem pa se učim tudi ustaviti – da lahko zares uživam v trenutku. Nekdanjo ranljivost sem spremenila v svojo moč. Leta so me naučila ceniti tudi nepopolnost – ker je moja. Tako kot definicija sreče, ki jo vsak dan znova oblikujem sama. Hvaležna sem ti, življenje, da si mi dal moč, da nikoli nisem želela živeti tujih življenj – niti takrat, ko je bilo težko. Vedno sem izbrala svojo pot, z vsemi vzponi in padci.
Včasih sem štela dosežke, primerjala poti, lovila srečo, ampak zdaj štejem drugače. Štejem kolikokrat sem si prisluhnila, kolikokrat sem si oprostila in kolikokrat sem rekla ne stvarem, ob katerih sem izgubljala del sebe. Učim se biti tukaj, ne popolna, ampak prisotna. Ne gre več za lovljenje popolnosti, ampak za občutek.
Živeti svoje življenje pomeni slišati sebe v šumu pričakovanj, ki nam jih narekuje okolica. V zadnjih letih sem spoznala, da je moja pot ravno prava kombinacija načrtov in prepuščanja spontanosti, ki jih prinesejo trenutki, ko spustim kontrolo.
