Rak dojke je tako v Sloveniji kot tudi v svetu eden najpogostejših oblik raka pri ženskah. Njegova pojavnost v zadnjih desetletjih še vedno narašča, vrh zbolevanja je med 50. in 70. letom starosti. Zaradi napredka v diagnostiki in zdravljenju se zvišuje tudi stopnja preživetja. Možnost ozdravitve raka dojk je velika, če je bolezen odkrita pravočasno, zato je ključno njegovo zgodnje odkrivanje.
Osnovna značilnost rakastih bolezni je nenadzorovana delitev in razraščanje spremenjenih oz. rakavih celic, ki imajo sposobnost vraščanja v sosednja tkiva in potovanja v oddaljene organe. Rak dojk najpogosteje vznikne v žleznih izvodilih ali žleznih režnjih.
Na nastanek raka dojk vplivajo različni dejavniki tveganja, verjetnost zanj pa se povečuje s starostjo. Višje je tveganje pri ženskah, ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 30. letu starosti. Prav tako so bolj ogrožene ženske, pri katerih se je menstruacija pričela pred 12. letom starosti in tiste, pri katerih je pozno nastopila menopavza. Tveganje poveča tudi uporaba kontracepcijskih tablet, hormonsko nadomestno zdravljenje za lajšanje težav v menopavzi, opustitev dojenja, nezdrav življenjski slog in pa družinska obremenjenost z rakom dojke.
Rak dojk zdravimo s kombinacijo kirurškega in sistemskega zdravljenja ter obsevanja. Zdravljenje je multidisciplinarno, izbor in zaporedje načina zdravljenja sta odvisna predvsem od bioloških značilnosti tumorja, razširjenosti bolezni, starosti in splošnega stanja bolnice.
INTERVJU z dr. Moniko Colja, dr. med. spec. ginekologije in porodništva
Kakšen je procent ozdravitve raka na dojki v zgodnji fazi v primerjavi s poznim odkritjem?
Rak dojke je dobro ozdravljiva bolezen, če je odkrita pravočasno oz. v zgodnji fazi razvoja. Pet-letno preživetje takih bolnic je zelo visoko in sicer okrog 95-odstotno. Pri bolnicah z razširjeno boleznijo je pet-letno preživetje manj kot 20-odstotno. Zato je zelo pomembno ozaveščanje o tej bolezni in njeno zgodnje odkrivanje.
Kakšni so zgodnji znaki raka dojk?
Najpogosteje rak dojke prepoznamo kot tipno zatrdlino v dojki. Lahko pa se kaže tudi kot sprememba v izgledu dojke (sprememba velikosti ali oblike dojke), sprememba na koži dojke (rdečina, pomarančasto spremenjena koža) ali pa opazimo spremembo v predelu prsne bradavice (vdrta prsna bradavica, izcedek iz prsne bradavice). Prvi znak so lahko tudi povečane bezgavke v pazduhi.
Kako lahko zmanjšamo možnosti za raka dojk?
Pri zgodnjem odkrivanju raka dojk je ključnega pomena redno mesečno samopregledovanje prsi. Poleg rednega samopregledovanja je zelo pomembno udeleževanje v preventivnem presejalnem programu Dora, v katerega so vključene ženske med 50. in 69. letom starosti. Cilj programa je redno izvajanje mamografije (vsaki dve leti), ki predstavlja najbolj zanesljivo in natančno rentgensko metodo za ugotavljanje rakavih sprememb, ko še ni vidnih ali tipnih znakov bolezni. Ob tem pa ne smemo pozabiti na skrb za zdrav življenjski slog, torej da poskrbimo za uravnoteženo prehrano, redno fizično aktivnost, se izogibamo kajenju in pretiranemu pitju alkohola.
Kako pogosto bi si morali pregledovati prsi?
Vsaka ženska bi morala v poznih najstniških letih začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Torej s samopregledovanjem prsi je smiselno pričeti po 20. letu starosti ter ga izvajati enkrat mesečno, najbolje sedmi do deseti dan po zaključeni menstruaciji, saj so bolečine in zatrdline pred in med krvavitvijo običajen pojav. Ženske po menopavzi pa naj si za redno mesečno samopregledovanje izberejo določen dan v mesecu.
Kako si pravilno pregledujemo prsi?
Ko se naučimo pravilne izvedbe samopregledovanja, je pregled dokaj enostaven. Pregled najprej opravimo v stoječem nato pa v ležečem položaju. Postavimo se pred ogledalo in obe dojki najprej v celoti ogledamo. Pozorni smo na spremembe v velikosti in obliki dojk, spremembe na koži dojke in v področju prsne bradavice. Nato obe dojki v celoti pretipamo v smeri urinega kazalca od zunanjosti dojke proti prsni bradavici. Sledi pregled prsne bradavice, ki jo nežno stisnemo in tako preverimo ali je prisoten izcedek. Nazadnje je potrebno pregledati tudi obe pazduhi.
Ali imajo moški tudi lahko raka dojk?
Pomembno je poudariti da rak dojke ne prizadene samo žensk, ampak je lahko to tudi bolezen moških. Od vseh primerov je moških bolnikov približno 1 procent. Srednja starost ob postavitvi diagnoze je med 60 in 70 let, vendar lahko prizadene moške vseh starosti.
Rak dojk je torej dobro ozdravljiva bolezen, če je odkrita pravočasno. Ključno vlogo pri odkrivanju ima tudi ženska sama, saj so številne raziskave potrdile, da je z rednim samopregledovanjem možno odkriti zelo majhne spremembe v dojkah, kar omogoča odkrivanje bolezni v zgodnji fazi razvoja. Samopregledovanje naj bo torej čas, ki ga ženske namenimo sebi in naj to postane en mesečni ritual skrbi za naše zdravje. Pogosto se izkaže, da so zatipane zatrdline v dojkah benigne narave in niso nevarne, kljub temu je potrebno odreagirati vedno, ko opazimo spremembo v dojki, ki traja več kot nekaj dni in takrat obiskati osebnega zdravnika ali izbranega ginekologa. Najbolj pomembno pa je, da vsaka ženska prisluhne svojemu telesu, saj ga najbolje pozna in bo tako najhitreje opazila spremembe in lahko na njih odreagirala.